Nobelova nagrajenca za mir sta novinarja Maria Ressa in Dmitrij Muratov

Nobelovo nagrado za mir letos prejmeta filipinska novinarka Maria Ressa in ruski novinar Dmitrij Muratov za njuna prizadevanja za varovanje svobode izražanja na Filipinih in v Rusiji.

 

Svoboda izražanja je temelj za demokracijo in trajni mir, je sporočil Nobelov odbor v Oslu.

Maria Ressa je na Filipinih leta 2012 soustanovila medijsko podjetje Rappler, ki se ukvarja z raziskovalnim novinarstvom. Posebej opozarjajo na sporne poteze predsednika države Rodriga Duterteja pri razbitju mamilarskih združb.

Portal kritično ocenjuje “kontroverzno, morilsko kampanjo proti mamilom”, ki jo vodi filipinski predsednik Duterte. “Število smrti je tako visoko, da predstavlja ta kampanja vojno proti lastnemu prebivalstvu,” je Nobelov odbor zapisal v utemeljitvi. “Ressa uporablja svobodo izražanja za razkrivanje zlorab moči, uporabo nasilja in rastočo avtoritarnost v svoji domovini,” so pojasnili. Ressa in Rappler so tudi dokumentirali, kako se uporablja družbene medije za širjenje lažnih novic, nadlegovanje nasprotnikov in manipuliranje javne razprave, so še utemeljili. Proti njej na Filipinih poteka več sodnih postopkov.

Dmitrij Muratov pa se že več desetletij bojuje za svobodo govora v Rusiji. Leta 1993 je bil med ustanovitelji neodvisnega časopisa Nova Gazeta, ki s profesionalno integriteto in novinarstvom, utemeljenim na dejstvih, predstavlja pomemben vir informacij v času cenzure v nekaterih delih ruske družbe.

“Nova Gazeta že vse od ustanovitve objavlja kritične članke glede številnih primerov, od korupcije, policijskega nasilja, nezakonitih aretacij, volilnih prevar in ‘tovarn trolov’ do uporabe ruske vojske znotraj in zunaj Rusije,” so zapisali v utemeljitvi.

Nasprotniki Nove Gazete so odgovorili z nadlegovanjem, grožnjami, nasiljem in smrtjo. Od začetka delovanja časopisa je bilo ubitih šest novinarjev, med njimi tudi Ana Politkovska, ki je pisala o vojni v Čečeniji. Muratov kot odgovorni urednik časopisa kljub temu vztraja pri svoji neodvisnosti in zagovarjanju pravic novinarjev. Časopis razkriva korupcijo in nepravilnosti v Kremlju pod vodstvom Vladimirja Putina, obsežno pokriva tudi konflikt v Ukrajini. Je prvi ruski prejemnik Nobelove nagrade za mir po voditelju Mihailu Gorbačovu leta 1990.

Muratovu je že čestital tudi Kremelj. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je o njem dejal: “Ves čas deluje v skladu s svojimi ideali. Je nadarjen in pogumen.”

Pomen svobodnega in neodvisnega novinarstva
Berit Reiss-Andersen, predsednica odbora, je obenem pojasnila, da sta Ressa in Muratov predstavnika vseh novinarjev, ki se bojujejo za ideal v svetu, v katerem se demokracija in svoboda medijev spopadata z vse težjimi razmerami.

Nobelov odbor je še poudaril, da svobodno, neodvisno novinarstvo in novinarstvo, ki temelji na dejstvih, varuje pred zlorabami moči, pred lažmi in vojno propagando. Svoboda izražanja in pravica do informacij pomagata pri informiranju javnosti. Te pravice so nujni temelj za demokracijo in varovanje proti vojni in konfliktom. Nagradi za Resso in Muratova sta namenjeni prav za to, da se poudari pomen varovanja teh temeljnih pravic, so dodali.

Zadnji novinar, ki je prejel nobela za mir, je bil Nemec Carl von Ossietzky leta 1935. Razkril je skrivni povojni oboroževalni program svoje države.

Med kandidati tudi Tihanovska, WHO, Thunberg …
Letos je bilo za Nobelovo nagrada za mir predlaganih 329 kandidatov, med favoriti pa ni bilo Resse in Muratova. Največkrat so se omenjali združenja za zaščito novinarjev, kot so Novinarji brez meja (RSF), vodje beloruske opozicije, med njimi Svetlana Tihanovska, WHO in podnebni aktivisti. Med najvidnejšimi kandidati so bili tudi program Covax, ki si prizadeva za razdeljevanje cepiv proti covidu-19 revnim državam in ujgurski aktivist Ilham Tohti, ki opozarja na kršitve človekovih pravic v muslimanski pokrajini Sinkiang. Omenjali sta se tudi dve organizaciji, ki že več desetletij spremljata kršitve človekovih pravic na Zahodnem bregu in v Gazi, izraelski B’Tselem in Palestinski center za človekovih pravic. Med možnimi kandidati sta bila tudi ruski opozicijski aktivist Aleksej Navalni in hongkonški aktivist Nathan Law.

Lani je Nobelovo nagrado prejel Svetovni program za hrano (WFP).

Nobelova nagrada za mir velja za najprestižnejšo med vsemi Nobelovimi nagradami, podelijo jo posameznikom ali organizacijam za spodbujanje miru in bratstva med narodi.
Nagrade bodo podelili 10. decembra
Teden Nobelovih nagrad se je začel v ponedeljek. Nagrado za medicino ali fiziologijo sta prejela David Julius in Ardem Patapoutian za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, za fiziko pa Syukuro Manabe, Klaus Hasselmann in Giorgio Parisi za prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov.

V sredo je sledila razglasitev prejemnikov Nobelove nagrade za kemijo. Lavreata sta postala Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan za razvoj orodja za gradnjo molekul, imenovanega asimetrična organokataliza. V četrtek je sledila še objava dobitnika Nobelove nagrade za književnost, ki jo letos prejme na Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah. V ponedeljek bodo podelili še zadnjo nagrado, tisto za ekonomijo.

Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij in književnosti bodo predvidoma zaradi pandemije covida-19 nagrade tudi letos prejeli v svojih domovinah namesto v švedski prestolnici Stockholm. Nobelovo nagrado za mir običajno podelijo v norveški prestolnici Oslo.

Vir: RTV Slovenija