Pozivi Veliki Britaniji, naj Etiopiji vrne naropane svete predmete, 150 let shranjene v depojih

Za oltarne plošče, ki so jih Britanci naropali leta 1868 med bitko za Magdalo v takratni Abesiniji, se je pojavilo upanje, da se bodo lahko vrnile v domovino. Vse glasnejši so pozivi, naj se jim Britanski muzej, ki jih ni nikoli razstavil, končno odpove.

 

Pozivom na podlagi novega pravnega mnenja so se med drugim pridružila ugledna britanska imena, kot so igralec Stephen Fry, pisatelj Lemn Sissay in nekdanji canterburyjski nadškof George Carey.

Predmeti velike duhovne in verske vrednosti za Etiopijce
To so lesene in kamnite oltarne plošče, imenovane taboti, ki jih Etiopska pravoslavna cerkev šteje za božje bivališče na Zemlji in za upodobitev skrinje zaveze, ki velja za največjo relikvijo stare zaveze Svetega pisma. Po mnenju podpornikov kampanje za njihovo vrnitev imajo te dragocenosti za prebivalce Etiopije veliko duhovno in versko vrednost, navaja The Guardian.

Na Britanski muzej je bilo v teh dneh naslovljeno pismo, ki sta ga med drugim podpisala tudi igralec Rupert Everett in nekdanji britanski veleposlanik v Etiopiji sir Harold Walker. Zapisali so, da je muzej sicer priznal svetost tabotov in jih ni nikoli postavil na ogled javnosti, prav tako ni dovolil, da bi jih preučevali, fotografirali ali izdelali njihove replike.

“Namesto tega ležijo v depojih, kjer so že več kot 150 let, kar večini tukajšnjih prebivalcev niti ni znano. (…) Verjamemo, da ima Britanski muzej danes edinstveno priložnost za izgradnjo trajnega in smiselnega mostu prijateljstva med Veliko Britanijo in Etiopijo, tako da tabote vrne Etiopski pravoslavni cerkvi,” so med drugim zapisali v pismu.

Sklicevanje na zakon iz leta 1963 ob neupoštevanju nekaterih določb
Etiopija je v preteklosti že večkrat poskušala doseči vrnitev teh dragocenosti, a zaman. Muzej je namreč vsakokrat trdil, da mu zakon o Britanskem muzeju iz leta 1963 prepoveduje restitucijo predmetov iz njegove zbirke.

Pobudniki kampanje so zato nedavno pridobili novo pravno mnenje, ki po njihovem mnenju dokazuje, da je tabote mogoče zakonito vrniti. Pridobljeno mnenje namreč poudarja, da zakon iz leta 1963 vsebuje tudi določbo, ki dovoljuje odstranitev predmetov, ki so “neprimerni za shranjevanje” in ki se lahko iz zbirk odstranijo “brez škode za interese preučevalcev”. Nadalje je navedeno še, da taboti spadajo v to kategorijo, saj “za muzej nimajo očitne uporabn vrednosti ali pomena”.
Na muzejski spletni strani ni mogoče najti nobene fotografije ali druge upodobitve teh dragocenosti, objavljeni so le zelo kratki opisi. “Kot taki so trenutno in očitno od nekdaj zelo drugače obravnavani od preostale zbirke in mogoče je zatrditi, da so ‘neprimerni za shranjevanje’,” so še zapisali pobudniki kampanje.

Naropanih na stotine predmetov
V zbirki Britanskega muzeja je enajst tabotov, od tega jih je mogoče devet neposredno povezati z britanskim ropanjem po bitki za Magdalo leta 1868 v takratni Abesiniji, potem ko je cesar Tewodros II. zajel britanske talce. Sledil je poboj več kot 500 etiopskih vojakov, cesar pa se je raje ubil, kot da bi prišel v roke Britancev. Naknadno je bilo naropanih še na stotine predmetov, ki so potem pristali v številnih zbirkah.

V Muzeju Viktorije in Alberta, ki tudi hrani zaklade iz Magdale, vključno z zlato krono in kraljevsko poročno obleko, se je porodila ideja o dolgoročnem posojilu teh dragocenosti. Iz Britanskega muzeja pa so po poročanju Guardiana sporočili le, da morajo “te dokumente natančno pregledati in se jim resno posvetiti, potrebnega pa je več časa, preden si jih bodo lahko ogledali skrbniki.”

Vir: RTV Slovenija