UNESCO Youth Forum je konferenca mladih, ki poteka na sedežu UNESCA vsaki dve leti. Pomembno je vedeti, da poteka pred UNESCO generalno konferenco, kjer se zberejo delegacije držav članic, predstavniki pridruženih članic, opazovalci držav nečlanic ter predstavniki medvladnih in nevladnih organizacij. Na Youth Forumu imajo mladi iz vsega sveta priložnost, da razpravljajo o vnaprej pripravljenih temah in svoja priporočila predstavijo na generalni konferenci.
Letošnji UNESCO Youth Forum je potekal pod skupno temo »Young Global Citizens for Sustainable Planet«. V UNESCO Mladinski platformi Slovenije smo se na Youth Forum v Parizu dobro pripravili, saj smo predhodno organizirali Mladinski vrh, ki je potekal na gradu Podsreda. Na Mladinskem vrhu smo prisluhnili mladim iz Slovenije ter njihova priporočila zapisali v prvo Slovensko UNESCO mladinsko iniciativo. Z mislijo na le-to smo v Parizu v majhnih skupinah na različnih tematikah razpravljali o že vnaprej določenih temah. Teme, ki smo jih pokrivali lahko preverite tukaj (https://en.unesco.org/9th-unesco-youth-forum).
Slovenska delegacija je sestavljala štiri člane. V t.i. “knowledge labs” oziroma manjših skupinah znotraj tem smo razpravljali o naših željah in pričakovanjih glede prihodnosti planeta. Z različnimi neformalnimi aktivnostmi smo počasi snovali priporočila. Drugi dan foruma je bil še posebej pomemben za slovensko delegacijo, saj smo se pogovarjali o mikroprojektih, kamor odlično spadata UNESCO mladinska platforma ter projekt prYde. Slovenski delegati smo svojim skupinam predstavili kako pomembno je združevanje mladih v neformalnih mrežah kot je slovenska mladinska platforma, prav tako pa smo omenili pomen tehnologije in sodelovanje UNESCO šol, kar odlično prikazuje prYde.
Slovenski delegati pa smo imeli še eno izjemno pomembno nalogo; na predstavitvi 15’ of fame predstavili delovanje UNESCO mladinske platforme ter projekta prYde. Naši predstavitvi je prisluhnilo kar nekaj delegatov ter ljudi, ki delajo z mladimi.
Zadnji dan foruma smo se delegati udeležili tematskih delavnic, ki so bile zelo zanimive in poučne. Osebno menim, da je to najboljši način kako lahko mednarodne organizacije opolnomočijo mlade – z znanjem. Forum smo zaključili z branjem priporočil vseh skupin in si obljubili, da jih ponesemo v svoje lokalno okolje.
Proporočila si lahko preberete tukaj (https://en.unesco.org/9th-unesco-youth-forum/recommendations).
Ana Reisman
UNESCO Youth Foruma smo se z velikimi pričakovanji udeležili tudi štirje predstavniki iz Slovenije. Razdelili smo se v različne skupine, kjer smo debatirali o najrazličnejših tematikah. Sam sem bil v skupini, ki je razpravljala o podnebnih spremembah, naravnih katastrofah. Izpostavili smo pomen obveščanja in primere dobrih praks na lokalnem in globalnem nivoju, ki imajo pozitivne učinke na podnebje, hkrati pa smo velik pomen dali tudi preventivnim ukrepom na področju zavarovanja naravnega habitata rastlinskih in živalskih vrst. Poudarili smo tudi to, da mora v reševanju podnebnih sprememb in priprav pred naravnimi katastrofami sodelovati celotna regija, hkrati pa je potrebno takšne, na žalost, vedno bolj pogoste probleme reševati tudi na globalnem nivoju, kjer si je potrebno izmenjevati izkušnje in dobre prakse pri reševanju naravnih katastrof. V skupini smo dali velik pomen tudi geoparkom, ki imajo izjemno dobro začrtane smernice delovanja, hkrati pa pripomorejo k ohranjanju naravne dediščine, obenem pa pokažejo izjemno pokrajino in posebno geološko sestavo pokrajine. Prav zaradi tega pa so lahko geoparki dober promotor naravi prijaznega delovanja človeka in sodelovanja človeka z naravo.
Luka Kropivnik
UNESCO Youth Forum je izredna priložnost, ko lahko mladi iz celega sveta na pomembni svetovni organizaciji združijo mnenja in pobude odločevalcem na specifične, aktualno-pereče tematike. Na tak način se med mladimi vzpostavi neprecenljiv medkulturni dialog, saj se lahko mnenja na določen problem zelo razlikujejo glede na okolje, od koder prihajajo, hkrati pa mladim takšna konferenca omogoči, da izza svojih držav spregovorijo drugim o problemih, izzivih in pobudah, ki jih nosijo s seboj.
V svetu, kjer živimo, je pomen prav tega posluha marginaliziranim in/ali bolj ranljivim skupinam vse bolj izpostavljen, zato bi moral tudi UNESCO Youth Forum in s tem končni dokument mladih s priporočili vse bolj pridobivati na vlogi. Pričakovanja mladih za UNESCO Youth Forum so namreč: oblikovanje kakovostnega sklepnega dokumenta, ki lahko vpliva tudi na končne odločitve, sprejete na generalni konferenci. V kolikor je Forum namenjen omogočiti mladim, da ti predložijo priporočila na generalni konferenci, mora najprej zagotoviti, da so usposobljeni mladi jemani kot enakovreden in slišan partner v procesu – četudi zgolj preko peščice posameznikov, prisotnih na generalni konferenci.
Kljub temu pa pozdravljam nov način dela, ki je premaknil komunikacijo iz okvirov stališč nacionalnih držav na dejansko debato o specifičnih vsebinah. Tako smo v manjših, mešano-geografsko razdeljenih skupinah, razmišljali v smeri iskanja kreativnih rešitev na določene problematike, izkušnje iz svojih držav pa smo uporabljali le v zgled ali v opozorilo, da je potrebno ravnati bolje.
Menim, da je velik pomen UNESCO mladinske konference tudi neposredna sporočilnost, da mladi prevzamejo del odgovornosti in v duhu globalnega državljanstva ne le zahtevajo, ampak tudi sami odgovorno delujejo. Vendar pa je potrebno več storiti v smislu krepitve veščin mladih in zagotavljanja učinkovitega izida Youth foruma. Mladi so nenazadnje od Unesca prepoznani kot prioritetna skupina in kot eni glavnih akterjev v smeri delovanja družbenega razvoja, zato menim, da jim pripada večja vloga in podpora s strani Generalne konference ter resnejši nivo dela v sklopu UNESCO Youth Foruma.
Ajda Gracia Golob
Osrednja tema UNESCO Youth Foruma 2015 je bila trajnostni razvoj in vloga mladih pri njegovem doseganju. Sam sem bil dodeljen v skupino Rights, Freedoms, Responsibilities (RFR), ki se je ukvarjala s tem, kakšna je odgovornost mladih do trajnostnega razvoja na lokalni in globalni ravni, in kako je naše delovanje povezano s svoboščinami in pravicami danes in v naši prihodnosti. V različnih skupinah smo si prizadevali prek skupnih pogovorov in vaj priti do točno definiranih točk, ki bi lahko tvorile naš program. Na splošno sem lahko med delegati opazil dokaj pesimističen ton, posebej s strani delegatov iz tretjega sveta. To je razumljivo, ker so močneje izpostavljeni podnebnim spremembam, hkrati pa se spopadajo z neizmerno mero korupcije, političnih kriz in seveda gospodarske nerazvitosti. V moji podskupini smo se osredotočil na izobraževanje, saj je ključno pri oblikovanju mladih kot neodvisnih in odgovornih oseb in zato za trajnostni razvoj v prihodnosti. Sam sem vztrajno poudarjal tudi vlogo kulture, tradicije in dediščine, ker so z gospodarskim in tehničnim razvojem, globalizacijo ter naravnimi katastrofami (posledice podnebnih sprememb) močno ogrožene. Tako sem vključil tudi teme, ki se tičejo našega projekta PRYDE.
Naša podskupina je v kombinaciji s dvema drugima predlagala nove oblike in metode izobraževanja s fokusom na človeške pravice, kulturno in naravno dediščino, medkulturni dialog, okoljske težave, ki bi nas opolnomočile za delovanje znotraj teh tematik ter za dosego nadaljnega trajnega razvoja. Člen je bil v celoti tudi vključen v končno izjavo skupine RFR in foruma nasploh. Ostali členi so poudarjali tudi praktično in tehnično izobrazbo, povezano s človekovimi pravicami in trajnostnim razvojem, nujnost informiranja samega sebe in drugih okoli nas, programe pomoči v tretjem svetu, posebej v Karibih, in seveda vključenost teh tematik na najvišjih vladnih in nevladnih krogih kot nujno za prihodnost planeta. Nekaj členov smo uspeli vključiti v končni dokument, zato bom skupno delo označil kot uspešno.
Delo Youth Foruma in prireditev nasploh bom označil kot relativno pozitivno, saj smo uspeli vsaj z skupnim trudom ustvariti in predstaviti nekaj jasnih, trdnih, skupnih določil. Pogrešal sem večjo povezavo med posameznimi skupinami, več časa za povezovanje med podskupinami, manj pevskih in plesnih točk, več konkretne debate, ki bi koristila ne le nam, temveč UNESCU in svetu nasploh.
Jaka Gruden