Zaključek predsedovanja Slovenije Svetu ZN za človekove pravice

Slovenija z 31. 12. 2018 zaključuje enega od večjih mednarodnih projektov v tem letu, in sicer predsedovanje Svetu Organizacije združenih narodov (OZN) za človekove pravice. Slovenski stalni predstavnik pri OZN v Ženevi, veleposlanik Vojislav Šuc, je to mesto zasedal skozi celotno leto 2018. Hkrati z zaključkom predsedovanja Slovenija zaključuje svoje drugo triletno članstvo v Svetu.

Kljub nekaterim izzivom, s katerimi se sooča po dvanajstih letih delovanja, je Svet v enoletnem procesu pod vodstvom veleposlanika Šuca decembra 2018 sprejel paket ukrepov, ki ga danes delajo vitkejšega in bolj učinkovitega pri odzivu na mednarodne izzive na področju človekovih pravic. Ukrepi so dobrodošla popotnica temu osrednjemu organu OZN za promocijo in zaščito človekovih pravic pri spopadanju z izzivi, ki jih tudi 70 let po sprejemu Splošne deklaracije človekovih pravic ne primanjkuje, ocenjuje ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ).

Med druge ključne uspehe predsedovanja MZZ šteje krepitev zaupanja in dialoga v Svetu. Eden od korakov za dosego tega cilja je bila organizacija posveta članic Sveta oktobra 2018 v Ljubljani, kjer je bila v neformalnem okolju presežena katera od razlik. V dneh posveta se je v Ljubljani mudila visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet, ki se je ob tej priložnosti srečala z ministrom za zunanje zadeve dr. Cerarjem, njej v čast pa je priredil sprejem predsednik republike Borut Pahor. Prav tako so aktivnosti v okviru predsedovanja Svetu pripomogle k poglobitvi dialoga z različnimi regionalnimi organizacijami ter regionalnimi skupinami, ki so zastopane v Svetu, kot tudi k izboljšanju sodelovanja med Svetom in drugimi organi OZN.

Z zadovoljstvom MZZ ugotavlja, da zaradi prizadevanj v preteklem letu beležimo dvig pozornosti, ki jo mednarodna javnost namenja temu pomembnemu organu OZN. Svet za človekove pravice je med svojimi vidnejšimi aktivnostmi naslovil najbolj pereče množične kršitve človekovih pravic po svetu. Med najodmevnejše uspehe štejemo ustanovitev mehanizma za zbiranje in analizo dokazov o množičnih najtežjih kršitvah človekovih pravic manjšine Rohinga v Mjanmaru, sprejetje resolucije o stanju človekovih pravic v Venezueli ter nekatere druge pobude.

Slovenija je bila ena izmed glavnih podpornic Sveta vse od njegove ustanovitve leta 2006 in je bila polovico časa njegovega delovanja tudi članica. MZZ komentira, da je Svet za človekove pravice po zaključku trenutnega članstva in predsedovanja Slovenije v boljšem stanju, kot ob njegovem začetku, in pri tem se Slovenija nadeja, da to predstavlja dobro popotnico za spoštovanje in promocijo človekovih pravic za naprej.

Slovenija je v obdobju celotnega članstva v Svetu zasledovala svoje ključne tematske prioritete. K uresničevanju slednjih ter h krepitvi prizadevanj iz preteklega leta bo stremela tudi po zaključku članstva, ko bo z aktivnim delovanjem v Svetu pripomogla kot država opazovalka. Hkrati je Vlada Republike Slovenije že sprejela odločitev za najavo kandidature za prihodnje članstvo v Svetu za obdobje 2026-2028.

Vir: MZZ