Slovenci največji onesnaževalci oceanov s plastičnimi odpadki v EU-ju?

Odpadna plastika velja za najpogostejši odpadek v svetovnih morjih. Slovenci pa so v EU-ju največji onesnaževalci morij in oceanov s plastiko, saj vsak, kot ugotavljajo irski raziskovalci, letno prispeva kar 1,5 kilograma odpadne plastike v morju.

Raziskovalci z irskih univerz v Galwayu in Limericku so v znanstveni publikaciji, namenjeni okoljskim in zdravstvenim temam, Environment International objavili študijo z naslovom Recikliranje evropske plastike je pot za plastične naplavine v oceanu. Kot ugotavljajo, velik del plastičnih odpadkov, ki naj bi jih reciklirale evropske države, na koncu konča kot naplavina v morju.

Kar 46 odstotkov plastičnih odpadkov, ki jih sicer ločeno zbirajo tako slovenska kot številna evropska gospodinjstva, se po ugotovitvah raziskovalcev izvozi v države jugovzhodne Azije. Velik delež odpadkov se nato ne reciklira, temveč se nalaga v prenatrpana lokalna odlagališča, ki znatno prispevajo k velikim količinam odpada, ki konča v oceanu.

V študiji so glede na količine plastičnega odpada, ki jih v Azijo in druge države izvozi posamezna EU-država (vključeni so bili še Švica in Norveška ter Združeno kraljestvo), upoštevajoč število prebivalcev, izračunali, da največ plastičnega odpada, ki konča v morjih, prispevajo Slovenci (1,5 kg na leto), sledijo pa Belgijci (0,91 kg na leto).

Največje količine plastičnega odpada v morjih pa naj bi prispevali najbolj naseljeni evropski državi Nemčija in Združeno kraljestvo, skupaj več 50 odstotkov celotnega evropskega plastičnega odpada, ki konča v morjih.

Raziskovalci, ki so objavili študijo, so se oprli na podatke trgovinskih statistikov Združenih narodov (UN Comtrade) iz leta 2017 in ocenili, da je v morjih končalo do 180.558 ton polietilena iz Evrope.

Polietilen, ki se uporablja za izdelavo cenenih plastičnih izdelkov, kot so plastični kozarčki, vrečke …, je ena najpogostejših vrst plastike, ki se uporablja v Evropi. Kar do 31 odstotkov izvožene plastike, ki je namenjena v reciklažo, pa, kot ugotavlja študija, ni bilo reciklirane.

Recikliranje plastike je sestavni del politike EU-ja o krožnem gospodarstvu. Težave z velikimi količinami plastičnih odpadkov, s katerimi se spopada Evropa, pa se rešujejo z izvozom plastike, namenjene recikliranju, v države z nižjimi stroški reciklaže zunaj Evrope.

Največji uvoznik je bila Kitajska, ki je uvozila skoraj tri četrtine svetovnega plastičnega odpada. Toda Kitajska je prepovedala uvoz plastičnih odpadkov od leta 2018 dalje. Toda še vedno je med uvozniki plastičnih odpadkov Hongkong in velik del odpada, ki ga uvozi (še vedno) avtonomno posebno območje Kitajske, naj bi pozneje končal na kitajskih odlagališčih.
Ugotovitev, da Slovenija, ki ima manj kot 50 kilometrov morske obale, prispeva na leto okoli 3000 ton plastičnih odpadkov, ki nato plavajo po svetovnih morjih in oceanih, se sliši precej neverjetno.

“V zadnjih letih se izkazuje, da velik del plastike, ki jo zberemo za recikliranje, pravzaprav ni recikliran, ampak konča na odlagališčih azijskih držav ali pa se uporabi kot gorivo v sežigalnicah. In Slovenija pri tem ni nobena izjema. Plastika, ki je uporabljena za embalažo živil, tako posredno pogosto konča v rekah in morju. Verjetno pa bi bilo malo pretirano trditi, da je Slovenija (glede na število prebivalcev) med glavnimi onesnaževalci svetovnih morij. Upoštevati bi bilo treba tudi količine uvoza odpadne plastike, ki je Slovenija nima. Nedavne ugotovitve Ekologov brez meja kažejo, da je ta skoraj v razmerju 1:1. Vendar gre tu za več različnih vrst plastike,” je za MMC pojasnila Katja Podbevšek, vodja pisarne mednarodne okoljske organizacije Greenpeace v Sloveniji.

“Ko govorimo o vprašanju ravnanja s plastičnim odpadom, bi morali zadevo začeti reševati na začetku in vzpostaviti sisteme (predvsem v trgovini s končno porabo), ki bi omogočili nakupovanje brez embalaže. To pa je predvsem naloga proizvajalcev živil in trgovcev. Le s spremenjenimi možnostmi nakupovanja živil bi se količine odpadkov resnično lahko zmanjšale do te mere, da bi se preostanki dali reciklirati v lokalnem okolju in pod strogim nadzorom,” dodaja.

VIR: RTV Slovenija