Obsežen požar, ki je izbruhnil na Velikonočnem otoku, je poškodoval več slovitih kipov, poimenovanih moaiji, ki so zaradi svoje edinstvenosti že desetletja uvrščeni na seznam svetovne kulturne dediščine.
Požar, ki je na polinezijskem otoku z izvirnim imenom Rapa Nui izbruhnil v ponedeljek, se je razširil na okoli 100 hektarjih, najbolj pa je prizadel ravno območje okoli ugaslega ognjenika Rano Raraku, kjer je stala večina od skupno okoli 1000 slovitih kamnitih kipov na otoku. Mnogi med njimi so tako najmanj ožgani, več pa jih ima “nepopravljive posledice”, je sporočil župan otoka Pedro Edmunds Paoa.
“Prizadetih je več kot 100 hektarjev na območju Rana Raraka, ki obsega tako močvirje kot območje moaijev,” so v izjavi za javnost po navedbah časopisa Guardian zapisali v narodnem parku.
Sloviti monoliti, ki merijo okoli 10 metrov, tehtajo pa tudi več kot 70 ton, so povečini izklesani iz tufa (strnjenega vulkanskega pepela). Nastajali so med letoma 1100 in 1680 in veljajo za edinstveno kulturno dediščino prvotnih prebivalcev tega izoliranega otoka. Od leta 1995 so uvrščeni na Unescov seznam kulturne dediščine, območje, kjer stojijo, pa je obenem tudi narodni park, ki je zdaj zaprt.
Za ohranjanje kipov in delovanje narodnega parka skrbi skupnost Ma’u Henua, njen predstavnik, Ariki Tepano, pa je na družbenih omrežjih zapisal, da je škoda po požaru “nepopravljiva” in da so “posledice veliko hujše, kot je mogoče videti z očesom”. “Moaiji so popolnoma ožgani,” je še dopisal po poročanju BBC-ja. Pedro Edmunds Paoa pa je po navedbah Guardiana dodal, da kipov najverjetneje ne bo mogoče obnoviti: “Razpok na takem kamnu ni mogoče popraviti, ne glede na to, koliko milijonov evrov ali dolarjev vložiš.”
Ob škodi, ki je nastala na kulturni dediščini, pa ima dogodek tudi potencialne gospodarske posledice. Velikonočni otok, ki leži okoli 3500 kilometrov od obale Čila, najbližji drugi naseljeni otok pa je Pitcairn, ki je oddaljen dobrih 2000 kilometrov, namreč živi pretežno od turizma – tega pa spodbujajo prav omenjeni monoliti.
Po pandemiji covida-19 je bil otok dve leti popolnoma zaprt, za turiste pa se je odprl šele nedavno, 5. avgusta. Pred pandemijo ga je sicer obiskalo okoli 160.000 ljudi na leto, s Čilom pa je bil otok povezan z redno vsakodnevno letalsko povezavo.
Zakaj natančno je požar izbruhnil, še ni znano, je pa župan Velikonočnega otoka za tamkajšnji radio dejal, da “najbrž ni šlo za nesrečo” in da “vse požare na otoku Rapa Nui povzročijo ljudje”.