“O vrednotah kulturnega prostora se moramo učiti in jih raziskovati”

Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine potekajo na geslom Spoznaj? Varuj! Ohrani., pod katerim vabijo na več kot 400 prireditev, ki se bodo zvrstili v 150 krajih.

Dnevi kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine so se na slovesnosti brez obiskovalcev uradno odprli v Kulturnem centru Semič, program pa se bo zdaj nadaljeval med 26. septembrom in 10. oktobrom.

Pri pripravi programa je sodelovalo skupaj skoraj 500 organizacij oziroma zavodov s področij ohranjanja in varovanja dediščine ter kulture, občin, krajevnih in vaških skupnosti, društev, otroških vrtcev, šol in fakultet, knjižnic, turističnih organizacij ter več tisoč posameznikov.
Osrednje mesto letošnjih dni posvečajo izobraževanju o kulturni dediščini. Tej temi pa se skupaj s Slovenijo pridružuje večina od petdesetih sodelujočih držav, podpisnic Evropske kulturne konvencije.

Sicer pa letos izpostavljajo izobraževanje o kulturni dediščini kot vseživljenjsko kategorijo. Pri pripravi programa so upoštevali protiepidemiološke zaščitne ukrepe.

Lani so prireditve privabile več kot 50.000 obiskovalcev, letos, ko ne bo tako, pa je pomembno, “da je prisoten pozitiven pristop in da imajo organizatorji voljo prilagajati se vsem priporočilom za varovanje našega zdravja”, pravi koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine Nataša Gorenc.

Generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin je na omenjeni konferenci poudaril pomembnost izobraževanja o kulturni dediščini in njeno tesno povezanost z identiteto in razvojem skupnosti. “Nimamo vsi enakega dostopa do znanj o dediščini, zato je še posebej pomembno, da dogodki, kot so Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine, ki bodo potekali v naslednjih dneh, temu posvečajo posebno pozornost,” je dejal in opozoril, da gre za 30. tovrstni slovenski prireditveni niz.

Na koncu je povzel, da se “moramo o vrednotah kulturnega prostora, v katerem živimo in ki jih najbolj neposredno odraža prav naša živa in materialna kulturna dediščina, učiti in jih raziskovati”.

Semiško odprtje so neposredno prenašali na spletu. Častna gostja je bila v. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič, otvoritvene slovesnosti se sta udeležila tudi Hudolin in semiška županja Polona Kambič.

Dnevi evropske kulturne dediščine so prvič zaživeli v letu 1984, ko so v Franciji pripravili dneve odprtih vrat in s tem omogočili ogled težje dostopnih kulturnih spomenikov. Pobudo so leto pozneje sprejele še druge evropske države, pod okriljem Sveta Evrope in ob podpori Evropske komisije pa je leta 1991 prerasla v Dneve evropske kulturne dediščine. Med prvimi državami se jim je priključila tudi Slovenija.

Vir: RTV Slovenija