37-metrska mačka, ki se sonči v perujski puščavi

Vzorci in spirale v perujski pokrajini, ki se v smiselne podobe uredijo šele iz ptičje perspektive, izrisujejo oblike kolibrija, opice, orke – in zdaj še mačke. Arheologi so zleknjeno žival, ki počiva že od 2. stoletja pr. n. š., našli na pobočju hriba.

Geoglif v obliki mačke, ki verjetno datira v čas med letoma 200 in 100 pr. n. š., se je raziskovalcem razkril med deli, s katerimi so skušali izboljšati dostop do hriba, ki je mišljen kot t. i. mirador natural, naravna razgledna točka za geoglife na sosednjih pobočjih. Risbo so odkrili že na začetku letošnjega leta, a so bila nato dela zaradi epidemije za več mesecev prekinjena.

Z besedno zvezo “črte Nazca” praviloma označujemo več sto geometričnih in zoomorfnih oblik, ki jih je ustvarilo starodavno ljudstvo Nazca. Črte so najbrž nastale tako, da so iz puščavskih tal izkopavali z železovim oksidom obložene kamne, kar je na izsušenih tleh pustilo svetlejši odtis. Domnevamo, da so popolnoma ravne linije ‘vlekli’ s pomočjo preprostega sistema količkov in vrvi, ki so jih napenjali med njimi.

Podobe, ki ležijo približno 400 kilometrov južno od Lime in se raztezajo na območju 450 kvadratnih kilometrov, imajo status Unescove svetovne dediščine že od leta 1994. Od leta 2016 spomenik nosi spremenjeni naziv Črte in geoglifi Nazca in Palpas. Z višine so jasno vidne tudi kompleksnejše slike: predvsem živali (pajek, opica, kit, kača, kuščar, več kolibrijev in kondor) in rastline, pa tudi fantazijske kreature (slika dvoglavega bitja je sprožila še posebej veliko teorij o Nezemljanih); antropomorfni liki so vsekakor v manjšini (najbolj znan je 31-metrski “Astronavt”, ki so ga odkrili šele leta 1982).

Večna nevarnost erozije
“Figura je bila komajda še vidna in bi kmalu izginila, saj leži na pobočju, kjer je vpliv naravne erozije zelo velik,” je ta teden v izjavi za javnost pojasnil perujski minister za kulturo. “V zadnjem tednu so geoglif očistili in ohranili. Gre za risbo mačke v profilu, ki ima glavo obrnjeno proti nam.” Mačka je dolga 37 metrov, začrtana z odločnimi linijami, ki so debele od 30 do 40 centimetrov.

Mačka je starejša od slavnega “živalskega vrta”
“Precej osupljivo je, da še vedno odkrivamo nove figure. In še več – prepričani smo, da še nismo našli vseh,” je vodja arheološke ekipe Johny Isla komentiral za špansko tiskovno agencijo Efe. “V zadnjih letih smo lahko s pomočjo brezpilotnih letalnikov natančno dokumentirali pobočja hribov.”

Po njegovih besedah so strokovnjaki samo v zadnjih letih v dolinah Nazca in Palpa odkrili nekje od 80 do 100 novih figur – a tokrat gre za stvaritve, ki so še starejše od kulture Nazca (ta je živela med letoma 200 in 700). “Gre za manjše risbe, narejene na pobočju hriba, ki so očitno sad starejše tradicije.”

Risba mačke je najverjetneje nastala v pozni dobi Paracas, kar označuje obdobje med 500 pr. n. š. in 200 n. š. “To vemo po zaslugi primerjanja ikonografije. Tekstili iz obdobja Paracas imajo pogosto motive ptic, mačk in ljudi, ki so v marsičem podobni tem geoglifom.”

Glavna razlika med kulturama je bila v tem, tako Isla, da so “v kulturi Nazca ljudje ustvarjali risbe za bogove, v kulturi Paracas pa so ljudje ustvarjali za ljudi”. “Kakor koli že, jasno je, da je v tej neizmerni puščavi cvetela kultura, ki je bila integrirana v družbo – to niso bili zapuščeni kraji, več stoletij so imeli zelo globok pomen.”

Vir: RTV Slovenija