Znak evropske kulturne dediščine tudi za Prešernovo Zdravljico

“Zaradi pozitivnega odziva in prenašanja po Evropi v nemških in skandinavskih prevodih od 60. oziroma 80. let 19. stoletja ter prevodov v angleščino in druge jezike od sredine 20. stoletja je pesnitev dobro poznana,” so zapisali pri Evropski komisiji.

Zdravljica Franceta Prešerna je namreč ena izmed desetih znamenitosti, ki jim je komisija podelila znak evropske dediščine, s katerim zaznamujejo dela, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Prešernova pesnitev med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi.

Pot Zdravljice do uradne himne

Sedma kitica te pesmi na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla je bila izbrana tudi za slovensko himno, ko je nekdanja Skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) leta 1989 sprejela zakon o himni.

Do uradne uvedbe Zdravljice je bila neuradna slovenska himna bojevita Naprej zastave slave pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka. Leta 1885 je izšla celo v angleščini v Londonu. Vzporedno se je občasno sicer pojavljala tudi pesem Jakoba Gomilška Slovenec sem, ki je nastala leta 1858, uglasbil pa jo je Gustav Ipavec leta 1882, a so na njo letele mnoge kritike. Med prvo svetovno vojno se prvič opazneje pojavi tudi Zdravljica v Premrlovi uglasbeni različici.

Zdravljica se je pridružila Franji in javorški cerkvi

Kot so sporočili z Evropske komisije, je prejemnike naziva izbrala neodvisna žirija med kandidati, ki so jih predlagale države članice unije. Doslej so podelili znak evropske dediščine že 48 znamenitostim. Pred Zdravljico sta ga bili iz Slovenije deležni še partizanska bolnišnica Franja in cerkev sv. Duha na Javorci.

Vir: RTV Slovenija