Odločitev perujskih oblasti, da bodo arheološki park, v katerem ležijo starodavni geoglifi ljudstva Nazca, zmanjšali za 42 odstotkov (to pomeni: za površino v velikosti 1400 nogometnih igrišč), je razburila tako arheologe kot okoljevarstvenike.
Območje, ki skrbi arheologe, je Unescov spomenik svetovne dediščine, dom “črt ljudstva Nazca” – orjaških geoglifov, ki so jih ljudje v puščavska tla vrezali pred več tisoč leti; to je eden najkrhkejših ekosistemov v Peruju. Pri Unescu so za tiskovno agencijo Associated Press potrdili, da jih perujske oblasti niso obvestile o spreminjanju meja območja spomenika kulturne dediščine. Ob tem so poudarili, da je zamejitev ključna za varovanje parka, in napovedali, da bodo od Peruja zahtevali dodatna pojasnila.
Kdo je ustvaril skrivnostne puščavske risbe?
Z besedno zvezo “črte Nazca” praviloma označujemo več sto geometričnih in zoomorfnih oblik, ki jih je ustvarilo starodavno ljudstvo Nazca. Črte so najbrž nastale tako, da so iz puščavskih tal izkopavali z železovim oksidom obložene kamne, kar je na izsušenih tleh pustilo svetlejši odtis. Domnevamo, da so popolnoma ravne linije ‘vlekli’ s pomočjo preprostega sistema količkov in vrvi, ki so jih napenjali med njimi.
Podobe, ki ležijo približno 400 kilometrov južno od Lime in se raztezajo na območju 450 kvadratnih kilometrov, imajo status Unescove svetovne dediščine že od leta 1994. Od leta 2016 spomenik nosi spremenjeni naziv Črte in geoglifi Nazca in Palpas. Z višine so jasno vidne tudi kompleksnejše slike: predvsem živali (pajek, opica, kit, kača, kuščar, več kolibrijev in kondor) in rastline, pa tudi fantazijske kreature (slika dvoglavega bitja je sprožila še posebej veliko teorij o Nezemljanih); antropomorfni liki so vsekakor v manjšini (najbolj znan je 31-metrski “Astronavt”, ki so ga odkrili šele leta 1982).