Od savne do kvašenega testa: UNESCO posodablja seznam kulturne dediščine

Na prestižni UNESCO seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva so pred kratkim dodali kulturo savn na Finskem, pridelavo kvašenega testa na Malti, ples Budima v Zambiji in tekmovanje v košnji trave v Bosni in Hercegovini.

Ti se pridružujejo še petintridesetim novim vnosom z vsega sveta, ki so jih letos dodali na seznam nacionalnih tradicij, poroča Guardian.

Tradicionalne savne so že tisočletja temelj finske kulture, saj v državi s 5,5 milijona prebivalcev obstaja kar 3 milijone savn. Finke in Finci se v savno odpravijo v povprečju vsaj enkrat na teden.

Savne: čista telesa in notranji mir

“Kultura savn na Finskem je sestavni del življenja večine finskega prebivalstva,” so za Guardian povedali pri Unescu. “Ta kultura lahko poteka v domovih ali na javnih mestih in vključuje veliko več kot samo umivanje. V savni ljudje očistijo svoja telesa in misli ter dobijo občutek notranjega miru.”

Med kulinaričnimi umetnostmi, ki so prejele poseben status, je pridelava kvašenega testa na Malti. Na seznamu se je znašel tudi kuskus, ki so ga skupaj nominirale štiri države: Alžirija, Maroko, Tunizija in Mavretanija.

“Tradicije nas opredeljujejo,” so pri Unescu zapisali o priznanju kuskusa. “Naše razlike niso pomembne, eno smo. Znanje, prakse in tradicije, povezane s pripravo in uživanjem kuskusa so bile pravkar vpisane na seznam nesnovne dediščine. “

V kraju Kupresu v Bosni in Hercegovini prirejajo tekmovanje v košnji trave ‒ vsako leto julija na posebnem travniku, ki ima ime Strljanica. Ta košnja velja za najpomembnejši dogodek v lokalnem družbenem dogajanju.

“Tekmovanje vključuje ročno košnjo trave s pomočjo kose, ocenjuje pa se po času, naporu in količini pokošene trave, saj košenje trave na tej višini zahteva moč in posebno tehniko,” pišejo pri Unescu. “Tradicionalno tekmujejo moški od 18. leta starosti dalje, pri čemer se nastop v družinah prenaša z očeta na sina.” Ženske medtem grabijo travo in pripravljajo hrano za goste.

Ples bojevnikov

Zambiji je Budima podelila status Unesca za “ples bojevnikov, ki ga ljudje Wee izvajajo vse leto ob številnih mračnih in duhovnih priložnostih.”

Na seznamu je od letos tudi tradicija igranja na lovski rog, ki se je začela v Franciji, potem pa razširila še po državah Beneluksa in v severni italijanski regiji Piemont. Unesco opisuje to tradicijo kot igranje na rog, ki je performativna umetnost, a odprta za glasbeno ustvarjalnost.

V Guardianu izpostavljajo še vpis umetnosti izdelovanja steklenih kroglic na seznam dediščine. Unesco je status skupno podelil Italiji in Franciji. V Italiji so izdelovali steklene kroglice v Benetkah že najmanj v 14. stoletju.