Mednarodni dan knjig za otroke in mladino: O lakoti po besedah

Boštjan Jerman Zanimive novice

Danes, na rojstni dan Hansa Christiana Andersena, praznujemo mednarodni dan knjig za otroke in mladino, ki opozarja na pomen kakovostne mladinske književnosti in na nujnost branja.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je današnji dan razglasila za svetovni dan knjig za otroke prav na mednarodnem kongresu v Ljubljani leta 1966. Vse odtlej pripravi plakat in poslanico ob tem prazniku druga nacionalna zveza, poslanico, ki jo danes berejo v osemdesetih državah po svetu, pa sta pripravila pisatelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepančič, oba tudi letošnja nominiranca za mednarodno Andersenovo nagrado.

V poslanici z naslovom Lakota po besedah je Svetina zapisal, da so besede v pesmih in zgodbah hrana: »Lakota po besedah se kaže kot malodušnost, brezbrižnost, arogantnost. Ljudje, ki jih tare ta lakota, se ne zavedajo, da je njihova duša premražena, ne zavedajo se, da hodijo mimo sebe, pa se ne vidijo. Del sveta jim odteka, ne da bi ga sploh kdaj opazili. To lakoto potešijo pesmi in jo potešijo zgodbe.«

Praznovanje na spletu

Nesrečen primer letošnje pandemije je na svoj način pokazal, kako pomembna opora je knjiga, mnogim v teh razmerah predvsem v e-obliki, poudarja Tilka Jamnik, predsednica slovenske sekcije IBBY, ki s slovensko poslanico skrbi tudi za promocijo slovenske literature v tujini.

»Letos žal ni prelistavanja slikanic v vrtcih in branja v šolah in knjižnicah, a se je skupno praznovanje preneslo na splet. O naših bralnospodbujevalnih akcijah pričajo poročila z vseh koncev sveta. Na naših družbenih omrežjih lahko vidite slovensko mamo in sina, ki skupaj prebirata Kako zorijo ježevci, deklico iz Argentine, ki prebira španski prevod slikanice Čudežni prstan, poslali so nam naš plakat z grškim napisom, našo poslanico, prevedeno v litovščino…«

Dobra kondicija

V Pionirski – centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo poročajo, da je lani v slovenščini sicer izšlo okoli 1700 knjig za mladino in otroke, a jih je od tega okoli 700 takih, ki niso učbeniki, pobarvanke… Okoli 580 je leposlovnih, nekaj več kot 100 je strokovno-poučnih, okoli 260 je izvirnih slovenskih, preostalo so prevodi. »Razmerja so vsako leto podobna, zaznavamo pa upad produkcije, ki je najbrž posledica stanja v založništvu. Nič hudega ne bi bilo, če bi izšla kakšna pomanjkljivo napisana knjiga manj, zelo pa nam manjka kakovostnih izvirno slovenskih poučnih knjig,« pravi vodja Pionirske Darja Lavrenčič Vrabec.

Literarna kritičarka Tina Bilban je prepričana: »Knjiga postavlja vprašanja in ponuja estetske užitke. Najkakovostnejša dela pogosto hkrati nagovarjajo bralce različnih starosti, z različnimi bralskimi kilometrinami.« Slovenska mladinska literatura je po njenem mnenju sicer v zelo dobri kondiciji: »Opaziti je raznolikost žanrov, od poezije, proze, slikanic brez besed in stripa pa do poučne knjige. Imamo nekaj izjemnih ustvarjalcev, ki so kot taki vedno pogosteje prepoznani tudi v tujini, prek nagrad, pa tudi prek prevodov, s katerimi nagovarjajo mlade bralce po vsem svetu.«

Vir: Dnevnik