Etiopske vladne sile znova zavzele Lalibelo, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Etiopsko zgodovinsko mesto Lalibela, ki slovi po svojih znamenitih v skale vklesanih cerkvah in je od leta 1978 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine, so po nekajmesečnem zavzetju tigrajskih upornikov znova prevzele etiopske vladne sile.

 

Nadomestna romarska lokacija
V Lalibeli, ki je ena izmed najslavnejših znamenitosti na afriški celini, stoji kar 11 srednjeveških v kamen vklesanih cerkva, ki datirajo v 12. in 13. stoletje. Etiopska Koptska pravoslavna cerkev je sicer ena najstarejših krščanskih cerkva, saj ima korenine v 4. stoletju.

Skalne cerkve v Lalibeli so zrasle kot “nadomestna lokacija”, saj Sveta dežela ni bila dosegljiva za takratne romarje. Cerkve, ki jih nekateri uvrščajo kar med svetovna čudesa, so medsebojno povezane z obsežnimi podzemnimi predori.

Prvi evropski popotnik, ki je obiskal to mesto, je celo izrazil zadržke pred pisanjem o skalnih cerkvah, saj je bil prepričan, da mu doma ne bodo verjeli in ga bodo obtožili laganja.

Tudi grobnica kralja, po katerem je poimenovano mesto
Mesto se je sprva imenovalo Roha, nato pa so ga preimenovali po etiopskem kralju Lalibeli iz 12. stoletja, najbolj znanem vodji dinastije Zagve. Legenda pravi, da je kralj Lalibela odšel v nebeški Jeruzalem, kjer je dobil navodila za gradnjo skalnih cerkva. In kot še pravi legenda, je teh 11 cerkva zraslo v vsega 24 letih. V cerkvi, ki nosi ime Hiša Golgota in je (bila) ena izmed bolj obiskanih, je tudi grob kralja Lalibele, še navaja Al Džazira.

Štiri od cerkva so samostoječe, sedem pa jih je vklesanih neposredno v skalo. Monolitne bloke so izdolbli na način, da so nastala vrata, okna, stebri, jarki in obredni prehodi – nekateri izmed njih z odprtinami v puščavske jame in katakombe. Do pandemije je bila Lalibela priljubljena točka številnih turistov, kar je prebivalcem mesta prinašalo prepotrebne prihodke in zaposlitvene možnosti.

 

Vir: RTV Slovenija