Prispevek o zaposljivosti

Prispevek o zaposljivosti

Zaposljivost, predmet razprave v vseh delih Evrope in Sveta. Zakaj sploh prihaja do tega, da ljudje izgubljajo službe? Kako bi se to lahko izboljšalo? Mislim, da ima forum mladih vse potrebne akterje, da pride tej snovi do dna. Na mladih sloni svet, le kaj bi bilo, če se mnenje le teh ne bi več upoštevalo, se ignoriralo?

Jaz osebno bi se najraje odločil za zaposljivost. Priznam, o tem trenutno vem premalu, da bi lahko sodeloval v kakšni resnejši debati na to temo. Ampak, če pogledam, koliko v resnici je možnosti zaposlitve, vse se lahko zaposlim in koliko je dejansko še nezasedenih delovnih mest, se nemorem zadržati, da nebi vprašal. Zakaj ljudje o tem nič ne vedo?

Koliko sem uspel opaziti v zadnjem času, sem prejel kar nekaj elektronske pošte na to temo. Mislim, da se UNESCO zavzema, da bi se vednost o zaposlitvi čim bolj razširila, in to vsekakor podpiram. Veliko je bilo govorjenega tudi o podobni, navezajujoči se temi – šolanja zunaj meja svoje države. Torej tujini (EU). So posebne organizacije, ki hočejo to čim bolj razširiti med mlade, ampak mislim, da bi se dalo zelo resno in zelo veliko razpravljati, zakaj države, kot je Slovenija vlagajo tako malo v seznanjenje prebivalstva.

Pred enim mesecom, ko sem v sklopu raziskovalne naloge z naslovom »Izbraževanje in zaposlovanje mladih v Evropi« brskal po internetu, sem naletel na ogromno razpisov, ki so ponujali, ne samo mladim, tudi starejšim, neskončne možnosti zaposlitve in dodatnega izobraževanja. Pravijo, da kdor išče dovolj dolgo, bo tudi našel željeno. Toda ali res lahko tako rečemo? Večino strani, ki sem jih obiskal so bile strani evropske unije in da bi našel kar sem iskal, sem porabil kar nekaj časa, da sem sploh odkril ta »svet, iznad našega«.

Če iščemo po nekem vzorcu, se mi porajajo predvsem ta vprašanja. Zakaj so ljudje tako slabo informirani o njihovih možnostih? Zakaj manjše države vlagajo tako malo truda v seznanjanje prebivalstva, kajti prepričan sem, da se v večjih, bolj kompaktnih in bolje urejenih državah ljudstvo zaveda kje se lahko pridobi določena znanja in delo. Vsaj velika večina njih.

Tukaj pa mislim, da nastopamo mi, UNESCO glasniki, ki s pomočjo UNESCO mladinske platforme širimo ta glas. Ena izmed naših nalog je tudi, širjenje informacij o UNESCO vsebinah. A vseeno mislim, da ni storjeno dovolj. Jaz osebno imam manjše težave pri širjenju glasa, saj se velika večina v mojem okolju ne zmeni za ta naziv in naloge, ki bi jih moral opravljati, čeprav, bi jim lahko te informacije koristile v nadaljnem izobraževanju in seveda primarno pri zaposlitvi.

Torej, naslednje vprašanje bi lahko bilo tudi, kako pritegniti »slepe« ljudi, da bodo splavali na površje in naredili nekaj zase?