Misli o zaposljivosti in trajnostnih skupnostih

Misli o zaposljivosti in trajnostnih skupnostih

ZAPOSLJIVOST

Kot študent na študiju iz smeri naravoslovja se večkrat sprašujem, kaj bo z mano, ko bom končal šolanje, ali bom dobil zaposlitev v svoji stroki, ali bom sploh dobil zaposlitev?  Iz dneva v dan se mladi srečujemo z novicami o deležu nezaposlenih v naši državi in tudi drugod po Evropi. V zadnjih letih je bilo večkrat poudarjeno, da je deficit visoko izobraženih na področju naravoslovnih ved, obenem pa nas mediji vedno znova prepričujejo, koliko mladih in koliko diplomantov ostaja brez »obljubljenih« služb. Kaj služb, niti pripravništva ne morejo dobiti. Iz tega izhajajoč se mladi upravičeno sprašujemo, kaj bo z nami, ali se bomo lahko zaposlovali, ali bomo imeli sploh možnosti dobiti izkušnje na svojem strokovnem področju in ali se bomo imeli možnost izkazati z delom in znanjem, ki ga v času srednjega  šolanja in študija  pridobivamo. Mladi si želimo delati, želimo prispevati k razvoju znanosti, gospodarstva in preko tega k boljšemu življenju.

V času mojih staršev je bila univerzitetna izobrazba nekaj pomembnega, pomenila je zagotovljen dober status v družbi, pomenila je boljše življenje. Moji stari starši so svoje otroke spodbujali k izobraževanju, k  pridobivanju znanja na čim višjih stopnjah. Čeprav je bilo težko in je šolanje otrok pomenilo tudi odpovedovanje, vendar je bilo upanje, da bodo imeli otroci boljše in lažje življenje, kot so ga imeli starši. Ko sedaj zrem v to preteklost, se sprašujem, ali imajo moji starši in starši moje generacije boljše življenje. Ne vem. Mogoče…. Toda, ali bo moje življenje kaj boljše od življenja mojih staršev? Ali v sedanji gospodarski situaciji lahko z optimizmom zrem v prihodnost? (tako kot sta moja starša, ko sta bila študenta? ) Dvomim.

Istočasno pa se tolažim, da pa vendarle ni vse tako črno, kot zgleda na prvi pogled. Kljub vsemu se pri nas še vedno zaposli največji delež visoko izobraženih kadrov (Vir: Delo, 19. 3. 2013; Zaposljivost diplomantov: včasih se je izplačalo študirati, danes prijeti za lopato).  Torej, optimizem nas ne sme zapustiti! Prednost, ki smo je deležni mladi v Evropi je, da imamo možnosti tudi izven meja domovine. Evropska unija daje veliko spodbud za mobilnost mladih, tako na področju izobraževanja kot tudi na področju zaposlovanja.

Mladi se moramo truditi, da pridobimo čim več znanja na različnih področjih, predvsem na tistih področjih, ki veljajo za deficitarne. Prepričan sem, da smo potrebni tako v gospodarstvu kot tudi v drugih sferah življenja. Mladi lahko s svojim znanjem, idejami, fleksibilnostjo in mobilnostjo prinašamo svež veter v različne organizacije, lahko pripomoremo k rasti in razvoju ter napredku. Mnoge izboljšave in inovacije so največkrat posledica inovativnosti in iznajdljivosti mladih, ki razmišljamo drugače – boljše kot starejši. Želimo si delati, želimo se učiti preko izkušenj,kijih ne moremo dobiti v srednji šoli, niti ne na fakultetah, temveč le preko dela!

Zato pozivamo vse, ki se odločajo o zaposlovanju, vse, ki odločajo o delovni zakonodaji, da pomislijo tudi na to, kar sem zapisal zgoraj, in nam prisluhnejo ter nas z veseljem sprejmejo medse. Ni nas strah dela, ni nas strah odgovornosti, smo resni in zaupanja vredni, zato pričakujemo zaupanje tudi takrat, ko bomo poslali prijavo na delovno mesto.

 TRAJNOSTNE SKUPNOSTI

Kaj so trajnostne skupnosti? – sem se spraševal ob naslovu  teme. Kaj je trajnostni razvoj, si približno predstavljam. Pri tem se misli na ohranjanje biološke raznovrstnosti, ohranjanje naravne dediščine, skrb za čisto okolje, sonaravno kmetijstvo, itd. Velikokrat se poudarja Agenda 21 kot dokument, ki jasno opredeljuje informacije, povezovanje in sodelovanje kot ključni faktor za pomoč državam pri doseganju takšnega razvoja, ki prepoznava takšno medsebojno odvisnost stebrov. Poudarja, da je treba spremeniti stare načine poslovanja na nove pristope, ki vključujejo medsektorsko usklajevanje in vključevanje okoljskih in socialnih vprašanj v vse razvojne procese. Poleg tega Agenda 21 poudarja, da je širše sodelovanje javnosti pri odločanju temeljni pogoj za doseganje trajnostnega razvoja. Če prav razumem, gre za vprašanja in rešitve, ki niso zgolj ekološka, okolju prijazna, temveč zaobjemajo tudi razna družbena vprašanja. Ko sem iskal informacije o teh vprašanjih, sem se zavedel, da sem sam  en delček velikega sistema, ki se vrti, razvija, raste, daje in jemlje – to je Zemlja, naš dom. Toda, ali pravilno skrbimo za ta naš dom? Vsak izmed nas v svoji hiši, stanovanju poskuša ustvariti red, ki mu odgovarja, neko okolje, v katerem se dobro počuti. Pri tem seveda kaj dosti ne razmišljamo o tem, kaj vse počnemo, kako škodujemo našemu »velikemu domu«. O tem nas opozarjajo različne ugotovitve že nekaj let o globalnem segrevanju ozračja, o spremembah v podnebnih dogajanjih, o umiranju in izumiranju različnih vrst živih bitij, o različnih škodljivih emisijah v ozračju.

Ob takih in podobnih opozorilih je pomembno, da se vsak izmed nas zamisli, kakšno kvaliteto življenja si želi zase in predvsem za svoje naslednike. Potem se ozrimo vase in okoli sebe ter ugotovimo, kako blizu smo tem ciljem in koliko smo sami pripravljeni storiti za to. Kako, na kakšen način izboljšati kvaliteto življenja in biti zadovoljni? Katere možnosti se nam ponujajo doma, pred našimi vrati? Slovenija je prelepa dežela z neokrnjeno naravo, s čudovitimi vodnimi tokovi, jezeri, ribniki, s še bolj čudovitim podzemnim svetom, ki nas je popeljal v svet. Na izredno kratkih razdaljah lahko v enem dnevu doživimo morje, visoke gore, ledeniške doline in jezera, razgibano in pestro kraško površje, čudovito obpanonsko ravnico obdano z gričevnato vinorodno pokrajino. Nešteto naravnih zakladov nas spominja na to, da smo bogati, bogati v tem, kar imamo. Marlo Morgan je zapisal:« Gost si na tem planetu, zato se pričakuje od tebe, da boš zapustil takega, kakršnega si našel, ali boljšega. Skrbeti moraš za druge življenjske oblike, ki ne znajo govoriti ali si pomagati. Odgovoren si za obljube, ki jih daješ, za dogovore, ki jih sklepaš, in za rezultate svojih dejanj.«

Naša skrb je, da naša dežela ostane vsaj takšna,kot sem jo spoznal in jo spoznavam jaz. Poskrbeti moramo za to, da bodo tudi naši nasledniki s ponosom govorili o svoji majhni, a bogati deželi.  Priložnosti vidim v različnih trajnostnih skupnostih, kot so EKO VASI, EKO ŠOLE, EKO KMETIJE. V Sloveniji je veliko EKO šol, ki v okviru svojega programa načrtno in sistematično skrbijo za vzgojo otrok in mladostnikov za trajnostni razvoj. Tudi vse UNESCO šole imajo v svojih programih poseben poudarek na razvijanju pozitivnega odnosa do okolja in ozaveščanju o ekoloških problemih v okolju in svetu. Tako se v zgodnji mladosti začnejo otroci zavedati,kako pomemben je vsak majhen prispevek k varovanju narave, pa četudi je to samo ugašanje luči, ki jih ne potrebujemo, zbiranje odpadnega papirja za ohranitev nekaj dreves ali pa zbiranje plastične embalaže za reciklažo. Vsak majhen in na videz še tako nepomemben korak k izboljšanju življenjskega okolja pomeni korak k ozdravitvi celotnega planeta.

Ob prebiranju raznih informacij mi je bila zelo zanimiva ideja o nastajanju različnih EKO VASI, kot skupnosti, kjer so prebivalci ozaveščeni, se zavedajo svoje odgovornosti do svojega zdravja in zdravja okolja. Mnogi primeri takih naselij so začeli nastajati marsikje po svetu  že proti koncu preteklega stoletja in so se združile v tako imenovani GEN (Global Ecovillage Network – GEN) – Globalna mreža ekovasi. Tako so se ideje začele širiti tudi na slovensko ozemlje in so začeli nastajati prvi primeri takih naselij. V teh skupnostih prebivalci živijo skladno s trajnostnimi načeli pridobivanja hrane, sobivajo v okolju, ki je prijazno ljudem, živijo v soodvisnosti z naravo in eden z drugim. Mislim, da imamo v Sloveniji veliko možnosti še na tem področju, zato bi bilo potrebno  predvsem mladim družinam dati dovolj spodbude, da bi spremenili način življenja in razmišljanja, ter otrokom podarili resnično kvalitetno in zdravo otroštvo. Zavedati se moramo, da »Mi vsi uporabljamo isti zrak, zemljo in vodo. Vsi smo povsem soodvisni drug od drugega.« (Louise L. Hay) Z razvojem takih skupnosti bo postala naša prihodnost in prihodnost zanamcev tudi lepša in bolj zdrava.

“Naš modri planet je najbolj čudovito možno naravno okolje. Njegovo življenje je naše življenje, njegova prihodnost je naša prihodnost.” (Dalaj Lama)