Priročnik podaja ključne informacije in metodologijo za presojo vplivov na območja kulturne in naravne dediščine pri razvojnih projektih, ki bi lahko vplivali na njihovo izjemno univerzalno vrednost. Presoja poteka znotraj sistema celovite presoje vplivov na okolje ali v obliki samostojnega postopka, ki se izvaja na območjih kulturne dediščine.
S svojo metodologijo odločevalcev glede predlaganih razvojnih projektov ne postavlja zgolj pred izbiro za ali proti, pač pa jim omogoča, da podrobneje ocenijo mogoče pozitivne in negativne vplive ter načine zmanjšanja tveganj, določanja ustreznih ukrepov za njihovo ublažitev in iskanja alternativnih rešitev.
Presoja je utemeljena na dejanskem razumevanju vrednot, lastnosti in atributov, na katerih slonita tudi upravljanje in varovanje svetovne dediščine.
Referenčno delo na tem področju
Priročnik je izšel leta 2022 kot skupni projekt Unesca, Mednarodnega centra za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin (ICCROM), Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) ter Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN).
Hitro je postal ključna referenca pri pripravi presoj vplivov na svetovno dediščino, s podlago v operativnih smernicah za implementacijo omenjene konvencije, uporabo njegove metodologije pa Unescov odbor za svetovno dediščino tudi redno zahteva od držav podpisnic konvencije, ko gre za obravnavo novih vpisov in poročil o stanju ohranjenosti območij, vpisanih na seznam svetovne dediščine.
Slovenski prevod je izšel v sozaložništvu Unesca, ICCROM, ICOMOS, IUCN in MAO, s finančno podporo slovenske nacionalne komisije za Unesco. Je skupno delo ključnih domačih institucij in odgovornih resorjev na področju svetovne dediščine – Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, MAO, Unescove katedre na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, ministrstva za kulturo, ministrstva za naravne vire in prostor, pa tudi zunanjih strokovnjakov.
Prenos znanja na slovenske strokovnjake
Generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Špela Spanžel je ob izidu slovenskega prevoda povedala: “Ko smo leta 2021 z ICCROM pripravili mednarodno izobraževanje o presoji vplivov v kontekstu Unescove dediščine, je bilo to za slovenske deležnike sploh prvo tovrstno izobraževanje. Prevod Unescovega priročnika je pika na i tega procesa.”
Korak h kandidaturi za članstvo v Unescovem odboru za dediščino
Po njenih besedah priročnik tudi odlično dopolnjuje dognanja simpozija o vplivih posegov na arhitekturno dediščino 20. stoletja, ki so ga pripravili ob 50-letnici konvencije in ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. “Z uveljavljanjem sodobnih standardov in prenosom dobrih praks v lokalna okolja krepimo ustanove in spodbujamo strokovnjake ter sistematično gradimo slovensko kandidaturo za članstvo v Unescovem odboru za svetovno dediščino,” so njene besede še navedli v sporočilu za javnost.
Vir: RTV Slovenija