Pogled nazaj

Pogled nazaj

Spet je leto naokoli in spodobi se za človeka, da po nekem pretečenem obdobju pogleda nazaj in se zamisli kakšne rezultate je dosegel in kaj bi bilo mogoče lahko narejeno bolje. Večina ljudi to oceno ponavadi dela nekje v decembru oz. januarju novega leta. Šolarji, dijaki, študentje, učitelji in profesorji pa to oceno delamo ob zaključku šolskega oz. študijskega leta.  Tudi jaz sem zaključil prvi letnik študija in moram povedati, da je bilo uspešno leto. Vsekakor bi lahko bilo bolje, ampak dovolj je že to, da sem vse izpite in kolokvije naredil brez problema na prvem roku in tudi povprečje je precej visoko. Prvi letnik je nov začetek in vsak človek se določene spremembe malo boji in tako sem se tudi jaz spraševal ali bom jaz to zmogel. Res je, da sem se že po prvem tednu navadil in prišel v neko rutino, ki pa je trajala do prejšnjega tedna. Vsakomur, ki bo kadarkoli šel študirat, pa priporočam, da se uči, uči in še enkrat uči. Seveda mora biti tudi zabava, je pa študij tista prioriteta, kateri moraš kot študent slediti in poskušati biti čim boljši. Kajti le najboljši uspevajo v tem krutem a vseeno realnem svetu. Velikokrat, sploh v današnjih časih, tudi visokošolski profesorji na nek način poudarjajo, da službe itak ne bo in s tem zbijajo moralo študentom. Ne vsi, nekateri pa. Sam osebno menim, da samo znanje človeku nudi neko prednost in možnost, da uspe.

V tem letu sem se spet ponovno srečal z UNESCO družino.  Ponovno zato, ker sem štiri leta obiskoval gimnazijo, ki na žalost ni bila UNESCO šola. Kot UNESCO glasnik sem se spet spoznal z osnovnimi načeli UNESCA. Vsi vemo, da so to varovanje kulturne dediščine, varovanje človekovih pravic, spodbujanje izobraževanja … Udeležil sem se tudi prireditve, kjer smo UNESCO glasniki pridobili naziv mladega UNESCO glasnika in prireditve Bistroumni. Pripravil bom tudi predavanje, ki ga bomo pa speljali v septembru na moji bivši osnovni šoli. Na osnovni šoli, ki me je tudi predlagala za ta prestižen naziv.  Med UNESCO glasniki sem edini tudi študent in moram priznati, da je zelo težko usklajevati vse zadeve. Vsekakor bi bilo lažje, če bi bil med UNESCO glasniki še kakšen študent. Še težje je to na fakulteti naravoslovne smeri, kjer je ogromno vaj in zaradi teh vaj se nisem mogel udeležiti nobenega dogodka, kjer so kolegi glasniki širili glas UNESCA. Upam, da bo naslednje leto bolje in da bom prisoten na čimveč dogodkih. Sem pa pomagal širiti glas po Facebooku in drugih elektronski medijih, pripravil sem pa tudi nekaj prispevkov za Newsletter. Kot član PGD sodelujem tudi na humanitarnem področju.

Leto je bilo naporno in uspešno. Vendar nikoli ni tako uspešno, da ne bi lahko bilo še uspešnejše. Zato se moramo potruditi še bolj in stremeti k popolnosti v prihajajočem letu novih izzivov. Se vidimo v novem (šolskem) letu.