Azerbajdžan je 21. septembra prevzel nadzor nad Gorskim Karabahom v bliskoviti ofenzivi. Poleg humanitarne krize vzbujajo skrb tudi napovedi glede kulturne dediščine v tej regiji, kjer so do nedavna živeli pretežno etnični Armenci.
Misija Združenih narodov je 2. oktobra sporočila, da je na tem območju zdaj ostalo le 50 etničnih Armencev od prejšnjih 120.000. Sporočili so še, da “ni bilo vidne škode na javni infrastrukturi”, vključno s “kulturnimi in verskimi strukturami”.
Šuša razglašena za prestolnico kulture islamskega sveta 2024
Na srečanju ministrov za kulturo v Katarju so 25. septembra zgodovinsko mesto Šuša, ki ga je Azerbajdžan zasedel leta 2020 skupaj s 1500 umetniškimi predmeti, razglasili za “prestolnico kulture islamskega sveta 2024”. Azerbajdžansko ministrstvo za kulturo je v izjavi opisalo Šušo kot “enega od pomembnih središč zgodovinskega, kulturnega, družbenega in političnega življenja Azerbajdžana ter enega od simbolov islamske civilizacije,” piše Art Newspaper.
Tako Azerbajdžanci kot Armenci si lastijo kulturno dediščino Šuše, ki je bila kot mesto ustanovljena v 18. stoletju. Med spomeniki v mestu so tako cerkve kot mošeje. Satelitski posnetki iz časa hladne vojne so pokazali, da so Azerbajdžanci v 70. letih preteklega stoletja uničili na desetine armenskih cerkva v azerbajdžanski eksklavi Nahičevan. Azerbajdžan je leto 2022 razglasil za leto Šuše, mesto pa letos nosi naziv kulturne prestolnice turškega sveta.
Peticija za ohranitev spomenika Tatik-Papik
V ponedeljek je bila objavljena peticija za rešitev spomenika Smo naše gore, znanega kot Tatik-Papik (Babica-dedek). V 60. letih preteklega stoletja sta ga postavila armenska umetnik Sargis Baghdasarjan in arhitekt Juri Hakobjan. Obstaja namreč bojazen, da bi lahko spomenik odstranili kot del prizadevanj za izbris armenske identitete. Glede na peticijo poskuša organizacija All for Armenia “najti način, če sploh, da bi rešila ta kip z uveljavitvijo pravila prepovedi dotikanja in zagotavljanjem njegove ohranitve”.