Z odpravljanjem neenakosti do socialne pravičnosti

Generalna skupščina Združenih narodov je 20. februar razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti, ki je ključna za doseganje miru in razvoja v družbi. Letošnji dan poteka pod geslom “Zmanjševanje neenakosti vodi v dosego večje socialne pravičnosti”.

Več kot 60 odstotkov delavcev po svetu je zaposlenih brez delovne pogodbe, manj kot 45 odstotkov jih dela za polni delovni čas, opozarjajo pri Združenih narodih, povečuje se dohodkovna neenakost in priče smo naraščajoči neenakosti na različnih področjih.

Mednarodna delavska organizacija letos opozarja, da je edini način za dosego večje socialne pravičnosti zmanjševanje neenakosti, revščine in dejavno reševanje problematike podnebne krize. Da je socialna pravičnost odvisna od politične volje, poudarja Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo in dodaja, da gre pri zagotavljanju socialne pravičnosti vedno za to, da se politično odločimo za prerazporeditev družbenega bogastva k tistim, ki si to, zaradi osebnih ali strukturnih razlogov, ker so rojeni v transgeneracijski revščini, ker so rojeni bolni, celo ker so ženske ali temnopolti, ne morejo privoščiti. Kot še poudarja Darja Zaviršek, ni vedno pravično tisto, v kar se človek rodi, zato potrebujemo državo in državne institucije, ki zagotavljajo in vedno znova ohranjajo socialno pravičnost.

Socialna (ne)pravičnost najbolj ogroža mlade

“V Sloveniji so v najslabšem položaju mladi med 16. in 26. letom starosti, ker opravljajo prekarna dela in so mizerno plačani, ženske in moški nad 55. letom starosti, ženske nad 75. letom starosti. Po številu revščine med starejšimi ženskami je Slovenija v samem vrhu znotraj Evropske unije. Ogroženi so tudi ljudje, ki so kronično bolni, ljudje z ovirami in njihovi svojci, ljudje, ki so trajno brezposelni, Romi in Rominje ter romski otroci,” opozarja Darja Zaviršek in pravi, da danes že kar pregovorno rečemo: bolje kot gre v neki državi otrokom, večja je socialna pravičnost, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da tudi otroci niso homogena skupina. Pri tem izpostavlja nedavni primer smrti romskega dojenčka, ki je razkril, v kako slabih razmerah živijo slovenski romski otroci.

V Sloveniji pa se v zadnjem času tudi veliko govori o kršitvah delavskih pravic. Več kot 200 tisoč ljudi je v prekarnih delovnih razmerjih. Kar 41 odstotkov ljudi delo opravlja v atipičnih oblikah dela.

Kršitve delavskih pravic v porastu

Profil na Instagramu #Delozlom že od novembra lani objavlja pričevanja delavk in delavcev o neznosnih razmerah, ki vladajo v različnih delovnih okoljih. Uredništvo profila Delozlom ostaja anonimno, povezali pa so se z Inštitutom 8. marec.

“#Delozlom na Instagramu je v slabih treh mesecih pokazal, da nas ne mučijo zgolj posamezni slabi dnevi v službi, temveč da se na trgu dela srečujemo s sistematičnim in že skorajda normaliziranim izkoriščanjem delovne sile. Plačila so tako nizka, da ne zagotavljajo preživetja. Ob napornih urnikih in zlorabah na delovnem mestu pa je vse bolj prevladujoč odnos delodajalcev ta, da moramo biti hvaležni za vsako priložnost za delo,” je o razlogih za javno razgrinjanje zgodb povedala direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač.

Kršitve se praviloma dogajajo tudi zaradi pomanjkanja znanja in zavedanja ljudi o svojih pravicah. Grobo kršenje delavskih pravic pa se pojavlja na različnih področjih, tudi v akademski sferi. Kot še opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki, se posledice slabe socialne pravičnosti kažejo v zdravju. Ljudje zaradi socialne nepravičnosti razvijejo več depresij, strahov, anksioznosti in kroničnih bolezni. V zahodnem svetu pa opažajo tudi velik porast samomorov.

Vir: RTV Slovenija