Sodelovanje Sirije in Rusije obuja upe za obnovo starodavne Palmire

Leto 2015, v katerem so pripadniki Islamske države močno poškodovali starodavno mesto Palmira v Siriji. V zadnjih mesecih pa se vendarle kaže nekoliko več upanja za obnovo tega “puščavskega bisera”, kakor pravijo Palmiri v luči njene nekdanje slave.

Novembra sta namreč sirski generalni direktorat za starine in muzeje ter rusko združenje kamnite industrije s sedežem v Jekaterinburgu podpisala memorandum o soglasju o obnovi 1800 let starega mestnega slavoloka.

Namestnica direktorja inštituta za zgodovino materialne kulture Sankt Peterburga Ruske akademije znanosti Natalija Solovjova, ki je prišla v sirsko prestolnico Damask zaradi podpisa memoranduma, je dejala, da bo naslednji korak dokončanje geoinformacijskega sistema, ki so ga poimenovali Palmira v času in prostoru (Palmyra in Time and Space). S tem sistemom bo združil vse raziskave in posnetke s 3D-modelom mesta, ki ga je ustvaril omenjeni inštitut, navaja The Art Newspaper.

Lani avgusta so sirskim oblastem že predstavili natisnjen 3D-model Palmire, ustvarjen na podlagi 55.000 zračnih fotografij, na katerih je ujetih več kot 20 kvadratnih kilometrov površine. Ta model bo v pomoč za prihodnja obnovitvena, z več vidikov pa bo prišel prav tudi mednarodni skupnosti in bo dostopen prek spletne strani v angleškem jeziku.

Z uporabo našega 3D-modela in gradiva terenskih raziskav bomo podrobno proučili, koliko izvirnih delov spomenikov Palmire je preživelo,” je dejala Solovjova. “Vse te podatke lahko uporabimo v prihodnosti, ko bo sprejeta odločitev o obnovi teh objektov svetovne kulturne dediščine. To pa bo pomagalo ustvariti nova delovna mesta in zagotoviti dodatne pogoje za vrnitev ljudi, ki so bili prisiljeni v begunstvo,” je še dejala.

Dve Palmiri v Sankt Peterburgu
Omenjeni 3D-model je do 24. januarja na ogled v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu na razstavi Dve Palmiri: resnična in virtualna. Razstava vključuje tudi digitalni maketi Belovega templja, kakršen je bil pred uničenjem in kakšen naj bi bil po predvideni obnovi, ki so jo projektirali v ruski arhitekturni delavnici Maksima Atajantsa. Arhitekti so ustvarili tudi dejansko maketo enega od stolpičev templja.

V Ermitažu pa so decembra organizirali tudi virtualno konferenco o pristopih k reševanju Palmire, ki je sovpadla z odprtjem razstave. Direktor Ermitaža Mihail Piotrovski je v okviru konference izpostavil, da so pozvali Unesco, naj ustanovi “raziskovalni odbor za obnovo, rekonstrukcijo in vnovično rojstvo Palmire”.

Sicer pa so med govorci bili še direktor Unescovega centra za svetovno dediščino Mechtild Rössler, vodja arheoloških izkopavanj za omenjeni sirski generalni direktorat za starine in muzeje Houmam Saad in generalni direktor sklada Aga Khan za kulturo Luis Monreal.

Vir: RTV Slovenija