Na Antarktiki izmerili 20,75 stopinje Celzija, kolonije pingvinov izginjajo

Prvič v zgodovini so na antarktičnem otoku Seymour izmerili dnevno temperaturo, ki je presegla 20 stopinj Celzija, še pred enim tednom je bilo izmerjenih 18,3 stopinje Celzija.

Brazilski znanstvenik Carlos Schaefer, ki je 9. februarja novi temperaturni rekord izmeril na otoku Seymour, poudarja, da meritev ni del daljše študije in zato tudi ni merodajna za napovedovanje temperaturnega trenda, ki ga bo morala potrditi še Svetovna meteorološka organizacija (WMO).

Podatka sicer ne moremo uporabiti za predvidevanje podnebnih sprememb v prihodnosti, je pa podatkovna točka,” je dejal znanstvenik za BBC. “Preprosto je znak, da se na območju nekaj dogaja,” je dodal. Prejšnji temperaturni rekord za celotno Antarktiko leta 1982 je bil 19,8 stopinje Celzija.

Južni pol naj bi se postopoma razgradil

Po podatkih WMO-ja se je povprečna temperatura na Antarktiki v zadnjih 50 letih dvignila za tri stopinje Celzija, kar 87 odstotkov ledene površine na zahodni obali je v tem času izginilo, pri čemer se je v zadnjih 12 letih proces tajanja še pospešil.

Letošnji januar je bil na Antarktiki najtoplejši do zdaj. Znanstveniki opozarjajo, da se bo južni pol zaradi globalnega segrevanja postopno razgradil, kar se bo v prihodnjih stoletjih pokazalo v najmanj tri metre višji morski gladini.

Drastičen padec kolonij pingvinov

Spremembe že vplivajo na tamkaj živeče živali. Znanstveniki na Greenpeaceovi odpravi na Antarktiki so opazili drastično zmanjševanje kolonij pingvinov, ki naj bi se zmanjšale za kar 77 odstotkov, odkar so bile pred skoraj 50 leti zadnjič preučevane.

Na odpravi na Slonovem otoku se je število dolgorepih pingvinov zmanjšalo za skoraj 60 odstotkov od zadnjega štetja leta 1971, našteli so zgolj 52.786 paritvenih parov dolgorepih pingvinov, kar je po navedbah Greenpeacea “strahovit padec” od števila 122.550, ki so ga izmerili v prejšnji raziskavi.

Kot je dejala vodja odprave Greenpeacea na Antarktiki Frida Bengtsson, je poročilo s postaje Esperanza, da na Antarktiki padajo temperaturni rekordi, šokantno, a ne presenetljivo. “Da bi zaščitili Antarktiko in druge dragocene ekosisteme, moramo prenehati kuriti fosilna goriva in omogočiti nastanke rezervatov na odprtih morjih,” je poudarila raziskovalka.

Rekordne januarske temperature sledijo izjemno toplemu letu 2019, drugemu najbolj vročemu letu, odkar se izvajajo zanesljive meritve. Štirje najtoplejši januarji so bili po letu 2016, deset najtoplejših pa po letu 2002.

Površina arktičnega ledu je bila 5,3 odstotka pod povprečjem, ki temelji na meritvah, opravljenih med letoma 1981 in 2010. Pod povprečjem je bila tudi površina snega na severni polobli. “V nobeni državi in nad nobenim oceanom letos niso imeli rekordno mrzlega januarja,” so sporočili iz NOAA-ja.

Države po svetu so se s pariškim podnebnim sporazumom leta 2015 dogovorile, da se povprečni dvig temperatur na svetovni ravni zadrži pod dvema stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. S tem naj bi preprečili katastrofalne poplave, pomanjkanje hrane in množične razselitve ljudi. A izpusti, ki jih proizvaja človek in segrevajo planet, se ne zmanjšujejo niti približno toliko, kot bi se morali, da bi dosegli leta 2015 zastavljeni cilj. Znanstveniki opozarjajo, da mora svet prepoloviti izpuste do leta 2030, če želimo imeti možnost izogniti se podnebnemu zlomu.

Vir: RTV Slovenija